Abstract
Izhodišče: Proces oblikovanja kombinacije medicinskega izobraževanja s humanističnim osebnostnim razvojem je stalnica medicinskih fakultet na splošno. Medicinska fakulteta v Ljubljani je pred kratkim uvedla tutorski sistem. Mentorjem in tutorjem je bila ponujena delavnica na temo samorefleksivnosti in spoprijemanja s stresom kot ena izmed dejavnosti v smeri razvoja kadrov in fakultete.
Metoda: Vsi udeleženci so bili prostovoljci, ki so bili motivirani za nadaljnji razvoj svojih učiteljskih in tutorskih znanj ter veščin. Delavnica je temeljila na zaporedju faz (opredelitev ciljnega in registracija obstoječega stanja, zaporedje intervencij, uresničitev in evalvacija sprememb), ki so bile usklajene - pertinentne z osnovnim ciljem delavnic: spoznati, izkusiti in obravnavati samorefleksivnost in spoprijemanje s stresom kot dva nujna, splošna in bistvena dejavnika funkcionalnih, osebnih in skupinskih sprememb. Delavnica je zajela teme v povezavi z refleksivno komunikacijo, s spreminjanjem mikrosocialnih sistemov, z analizo položaja moči in njene aplikacije tutorja/mentorja, različnimi učnimi stili, motivacijo za učenje ter z zmožnostjo obvladovanja stresa. Dejavnost je temeljila na sistemskih principih učenja s sooblikovanjem udeležencev.
Rezultati: Način dela je spodbujal radovednost tutorjev za različne probleme in izzive v povezavi s študijem pri študentih medicine, tj. z njihovimi individualnimi zmožnostmi in kompetencami za učenje in njihovo zaznavo ovir za uspešen študij. Delavnica je pri tem upoštevala pluralni princip ekvifinalnosti - da je mogoče priti do istega cilja po različnih poteh učenja. Uvajala je načelo preobrazbe implicitnega znanja v eksplicitne principe oz. vodila za učinkovito akcijo. Ob tem je izzvala utrjene in avtomatizirane kognitivne vzorce razmišljanja