Abstract
Uvod:Učenje in ocenjevanje profesionalnega odnosa in obnašanja sta enako pomembna kot ocenjevanjeteoretičnega znanja in veščin, vendar se malokrat izvaja.
Metode: Specializant razdeli ocenjevalne obrazce, ki jih ocenjevalci izpolnjene in podpisane pošljejo nacionalnikoordinatorici; ko dobi deset ocen in samooceno, povabi specializanta na pogovor s presojo.
Rezultati: V 6 ciklusih 360-stopinjskega ocenjevanja je bilo opravljenih 118 pogovorov. Večina je bila ocenjenadobro. V manj kot 10 % je bila ocena »sem zaskrbljen« in »sem hudo zaskrbljen«.
Razprava: Večina specializantov je bila prijetno presenečena nad pohvalami, ki so jih napisali sodelavci. Osemspecializantov so opozorili na manjše pomanjkljivosti v odnosu in obnašanju, ki se jih specializanti niso zavedali. Donaslednjega ocenjevanja so pomanjkljivosti večinoma odpravili. Specializanti, ocenjeni s »sem hudo zaskrbljen«, sobili redki, vendar so se pri njih take ocene ponavljale; niso bili samokritični in pogovora z odzivom niso sprejemalikot dobronamernega.
Zaključki: V specializacijo porodništva in ginekologije so uvedli ocenjevanje odnosa in obnašanja specializantov.Hkrati z ocenjevanjem so uvedli tudi druga orodja, ki vodijo k zavedanju profesionalizma: učiteljsko tutorstvona Medicinski fakulteti v Ljubljani z delavnicami samorefleksije in delavnice treniranja trenerjev. Poudarek naprofesionalizmu naj bo vidnejši v izbirnem postopku za specializacijo, uvodnem intervjuju s specializantom in vpogovorih s presojo z glavnim mentorjem v rednih presledkih, v večji komunikaciji med glavnimi in neposrednimimentorji ter v ocenjevanju mentorjev. Na uvedbo še čaka pogovor o profesionalizmu ob sprejemu na medicinskofakulteto ter predmet profesionalizem na medicinskih fakultetah in med specializacijo.