Abstract
Po pričakovani življenjski dobi in izbranih kazalnikih zdravja, ki kažejo stalno rast in izboljšanje, se Slovenija uvršča ob bok razvitim državam na področju dosežkov in izzivov. Tudi pri nas opažamo, da različne socialno-ekonomske skupine v družbi dosegajo svoj zdravstveni potencial do različne mere. Dejavniki, kot so: izobrazba, zaposlenost, dohodek, socialna varnost in socialna omrežja, vplivajo čez celotno življenjsko obdobje na življenjski slog, dejavnike tveganja, na koriščenje zdravstvenih in drugih storitev ter v končni fazi na obolevnost, umrljivost in na pričakovano trajanje življenja.
Zdravstveni sistem in ministrstvo za zdravje lahko znatno prispevata k zmanjševanju neenakosti v zdravju, ki so posledica dostopnosti in koriščenja zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi in z drugimi javnozdravstvenimi programi. Moramo pa se zavedati, da imajo na socialno-ekonomske dejavnike večji vpliv resorji in politike zunaj zdravstvenega sistema. Ustrezne univerzalne politike na področju izobraževanja, socialnega varstva, razvoja otroka in družine, aktivnega zaposlovanja, davčne zakonodaje itn. so stebri za zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki v povezavi s posebnimi podpornimi ukrepi za posebej ranljive ciljne skupine lahko zagotovijo želene dosežke. Ključna sta usklajeno delovanje različnih sektorjev in deležnikov na različnih ravneh ter razumevanje, kako njihova vlaganja in odločitve vplivajo na zdravje.