Abstract
Namen: Zaradi velikega števila starostnikov, kijemljejo zdravila, je bil cilj analize ugotoviti razširjenost neprimernega predpisovanja zdravil v letu 2006 med starostniki v Sloveniji. Za analizo neprimernega predpisovanja smo izbrali merila Beers 2002 in merila Laroche 2007 in Skupna merila neprimernega predpisovanja.
Metode: Analiza je bila opravljena na anonimizirani zbirki podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o izdaji ambulantno predpisanih zdravil v letu 2006. Analizo z merili Beers 2002 smo opravili na vzorcu starostnikov, starih 65 let in več, analizo z merili Laroche 2007 in s Skupnimi merili pa na vzorcu starostnikov, starih 75 let in več.
Rezultati: Po merilih Beers 2002 je 22,41 % starostnikov prejelo vsaj eno neprimerno učinkovino, po merilih Laroche 2007 25,72 %, po Skupnih merilih pa 35,95 %. Glede na objavljene raziskave so deleži dokaj visoki. Delež receptov z neprimerno predpisanimi zdravili (glede na vse recepte) je v primeru analize z merili Beers 2002 znašal 3,43 %, v primeru z merili Laroche 2007 4,01 % in na podlagi Skupnih meril 6,03 %. Deleži so višji kot na Hrvaškem, predvsem zaradi večjega števila zdravil, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Ugotovili smo tudi, da se verjetnost, da bolnik prejme neprimerno zdravilo, povečuje s številom predpisanih zdravil.
Zaključek: Kljub ugotovljenemu dokaj visokemu deležu neprimernega predpisovanja so mnenja v objavljeni literaturi glede vpliva na zdravstveno stanje starostnikov deljena. Pomembno je poudariti, da naj bi merila bila pomoč zdravnikom pri izbiri zdravljenja in ne kot zapoved. Prav tako so namenjeni uporabi v farmakoloških in epidemioloških študijah. Predlagani so načini, kako zmanjšati delež neprimernega predpisovanja zdravil.