Abstract
Izhodišče: Oktobra 2010 smo imeli na Gorenjskem v eni izmed osnovnih šol z vrtcem izbruh stafilokokne zastrupitve s hrano.
Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno epidemiološko raziskavo in izračunali stopnjo obolevnosti v izbruhu ter relativno tveganje (RT) za vsako živilo. Pri obolelih smo kultivirali blato in izbruhanino. Opravili smo terenski ogled z odvzemom vzorca hrane, brisov delovnih površin na snažnost in brisa rok zaposlenih v kuhinji. V okviru usmerjenega pregleda smo trem zaposlenim v kuhinji odvzeli kužnine za mikrobiološke preiskave. Izolatom bakterije Staphylococcus aureus smo določili enterotoksine s testom aglutinacije SET RPLA (Oxoid). Za primerjavo sorodnosti bakterije S. aureus iz živila in humanih vzorcev smo opravili tipizacijo izolatov s pulzno elektroforezo (PFGE).
Rezultati: Obolelo je 73 oseb od 374 izpostavljenih. Stopnja obolevnosti je bila 19,5-odstotna. Najpogostejši bolezenski znaki so bili: bruhanje (87,7 %), bolečine v trebuhu (75,3 %), driska (64,2 %) in slabost (59,3 %). Največje relativno tveganje (RT) za zastrupitev je bilo povezano z uživanjem mesnega sira (RT= 24,2 (95 % CI 12,1-48,5; p<0,001) in krompirjeve solate (RT= 19,4 (95 % CI 10,7-35,2; p<0,001). S kože rok osebe, zaposlene v kuhinji, iz vzorca hrane in kužnin obolelih otrok smo izolirali bakterijo S. aureus, ki je izločala enterotoksina A; po občutljivosti za antibiotike se ni razlikovala od drugih; z metodo PFGE se je pokazala 96,3-odstotna sorodnost med sevi.
Zaključki: Opisana raziskava je vzorčen primer dela in ukrepanja področnega epidemiologa in mikrobiologa ob pojavu izbruha. V izbruhu smo dokazali epidemiološko povezane izolate in opredelili pomen posameznih preiskav.