Abstract
Namen: Namen raziskave je bil dobiti vpogled v osnovne značilnosti bolnikov, ki so se v Sloveniji zdravili s hiperbaričnim kisikom (HBO2) od vzpostavitve možnosti tovrstnega zdravljenja pri nas do danes in dostopnosti do njega.
Metode: Pregledali smo dokumentacijo vseh bolnikov, ki so bili s HBO2 zdravljeni v letih 2006-2012, in analizirali naslednje podatke: spol in starost bolnika, napotna ustanova, razlog in mesec napotitve ter končno število terapij. Za primerjave smo uporabili Mann-Whitneyjev U oziroma Pearsonov hi-kvadrat test.
Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo zdravljenih 365 bolnikov (259 oziroma 70,9% moških; 106 oziroma 29,1% žensk; mediana (starost): 54 let, razpon 1-90 let. Iz bolnišnic jih je bilo napotenih 300 (82,2%), 65 (17,8%) pa je bilo samoplačnikov. Mediana (število terapij na napotenega bolnika) je bila 29, samoplačnikov pa 14 (p<0,001). Med napotenimi je bilo največ zdravljenih zaradi poobsevalnih poškodb (134 oziroma 36,7%) in problematičnih ran (47 oziroma 12,9%). Pri moških je bila značilno pogostejša diagnoza poobsevalna poškodba (p=0,002), pri ženskah pa problematična rana (p=0,007). Poraba sredstev, na leto odobrenih za tovrstno zdravljenje iz zdravstvenega zavarovanja, je z leti vse zgodnejša. Glede na število prebivalcev je v primerjavi s sosednjimi državami pri nas takšnega zdravljenja deležnih manj bolnikov.
Zaključek: Z raziskavo smo dobili nekaj osnovnih podatkov o zdravljenju s HBO2 v Sloveniji. Pokazalo se je, da je povpraševanje po tovrstnem zdravljenju večje od dostopnosti. Z dodatno raziskavo bi bilo treba oceniti dejanske potrebe po tovrstnem zdravljenju in njegovo stroškovno učinkovitost ter po potrebi nameniti zanj več sredstev.